Kako brati dedni zapis?

S silovitim napredkom biokemijskih tehnologij je bil v 20. stoletju duh vitalizma (do)končno izgnan iz bioloških znanosti. Preobrat je z encimatsko teorijo življenja neoporečno prikazal uniformnost živih in neživih kemičnih reakcij ter z informacijsko teorijo živega dedne in razvojne dinamike izenačil z molekularnim prepisom kodonskih zaporedij iz DNK v beljakovino. Skupaj z neodarwinistično sintezo je v teoriji bioloških znanosti za nekaj časa zavladal absolutni genetski redukcionizem. Ta se je z organicistično interpretacijo evolucijskih in ekoloških dinamik razvojnega sistema razrahljal šele na prehodu v 21. stoletje; kot zdaj vemo, predmeti naravnega izbora niso le specifična nukleotidna zaporedja (in njihove mutacije), temveč evolucijsko izmojstreni regulativni procesi, ki ta zaporedja izražajo. Nedavnemu znanstvenemu razvoju primerno bi veljalo premisliti pojem biološke informacije, saj služi kot obodna os sodobne biologije kot celostne stroke Continue reading Kako brati dedni zapis?

Whiteheadovo pojmovanje izkustva

Namen sledečega besedila je karseda jasno orisati Whiteheadovo razumevanje izkustva. Ta pojem je bil izbran zaradi nenavadnega značaja, ki ga nosi v Whiteheadovem metafizično-kozmološkem sistemu. Beseda »izkustvo« je ujeta v dvojnost, kjer označuje tako filozofsko in tehnično zelo gosto pojmovno strukturo, kot tudi temeljni vidik človekovega duha. Kot se bo izkazalo, je njegova struktura ujeta med individualno, partikularno in zamejeno strukturo delca ter dinamičnostjo procesa. Continue reading Whiteheadovo pojmovanje izkustva

Between conceptual and non-conceptual knowing – Husserl and Patañjali

Authors in the field of phenomenology often make passing glances or occasionally even directly reference certain teachings of the Eastern canon. In ‘The Idea of Phenomenology’ Edmund Husserl says that in his explication of a pure way of knowing based on intuition, we can be »reminded of the speech of the mystics when they describe the intellectual act of seeing that contains no discursive knowledge«. This article delves into some similarities and differences between Husserl’s phenomenological method and the yogic system as presented in The Yoga Sūtra of Patañjali. Continue reading Between conceptual and non-conceptual knowing – Husserl and Patañjali

(wadebetter, Handshake, vir: https://www.flickr.com/photos/34076317@N00/319795901)

Dotikanje po letu 2020

Aktualno leto 2020 v duhu zajezitve koronavirusa zaznamujejo velike družbene spremembe, ki nepredvidljivo spreminjajo različne vidike naše individualnosti in družbenosti. Ena od naših osnovnih značilnosti, ki je izpostavljena spremembam, je naša zmožnost in potreba po dotikanju, torej vzpostavljanju bolj ali manj neposrednega stika s svetom, drugimi in samim sabo. V pričujočem eseju bom predstavil tezo o pomembnosti dotične zaznave za življenje posameznika in družbe. Continue reading Dotikanje po letu 2020