An exploration of Gelassenheit through Meister Eckhart and Martin Heidegger

This text centres around the term “Gelassenheit”, presenting 1) how Meister Eckhart, its progenitor, understood the term; 2) how it was adopted and adapted by Martin Heidegger; and 3) how it ties into the act of being released or letting go – specifically focusing on how releasement is understood in Heidegger’s texts and how we can cultivate it. Due to the inseparable nature of the act of being released and the state of Gelassenheit, these directions resist being disentangled, flowing throughout the text as if in a dance. Continue reading An exploration of Gelassenheit through Meister Eckhart and Martin Heidegger

Neobjektivna znanost? Fenomenološka kritika objektivne misli

V prispevku obravnavam fenomenološko kritiko klasične (objektivne) znanosti. Prispevek sestoji iz šestih razdelkov. Po kratkem pretresu vprašanja o (ne)relevantnosti in motivih fenomenološke kritike znanosti (prvi razdelek) se lotim njenega orisa v delih Edmunda Husserla (drugi razdelek) in Merleau-Pontyja (tretji razdelek), pri čemer se posebej osredotočim na naravo in vlogo t. i. »objektivne misli«, metafizično »podstat« klasične znanosti. V četrtem in petem razdelku se nato lotim razmisleka o naravi in dinamiki neobjektivne misli, ki mi služi kot osnova za zaključno refleksijo o (ne)možnosti neobjektivne znanosti (šesti razdelek). Namen prispevka je reaktualizirati fenomenološko kritiko klasične (objektivne) znanosti ter spodbuditi k nadaljnjim razmislekom in razgovorom o njenih filozofskih temeljih. Continue reading Neobjektivna znanost? Fenomenološka kritika objektivne misli

Minorna znanost in materialistična metafizika Gillesa Deleuza

Gilles Deleuze ni nikoli bil preveč zaskrbljen z vprašanji preseganja metafizike ali smrti filozofije. Verjetno tudi zaradi tega, ker je njegova misel operirala na ravni onstran razločevanja med metafiziko in (pozitivistično) znanostjo, ki naj bi se ukvarjala s stvarmi, kakršne v resnici so, končno puščajoč za sabo metafiziko in njene neskončne mahinacije teologom in ostalim umetnikom, ki imajo čas za ukvarjanje s skritimi tankočutnostmi človeške duše. Prav tako ga ni zanimalo, da bi iz filozofije naredil strogo znanost ali da bi, po vzoru na širokosrčne geste znanstvenih teoretikov Dunajskega kroga, povzdignil filozofijo v refleksijsko zmožnost. Po Deleuzu je namreč treba najprej jasno povedati, kaj filozofija ni: ni kontemplacija, ni refleksija, ni komunikacija. Predvsem pa ni refleksija. Continue reading Minorna znanost in materialistična metafizika Gillesa Deleuza