The problem of “seeing” – Wittgenstein, Köhler, and visual perception

When reading parts of Philosophical Investigations and Remarks on the Philosophy of Psychology, one can observe that the problems concerning visual perception are given in the form of a dialogue between Wittgenstein and an unknown interlocutor. Upon further inspection it becomes evident that this interlocutor is Köhler, and we can recognise him by his ideas, or at least Wittgenstein’s own understanding and interpretation of some important gestalt psychology concepts. Such form of argumentation allows Wittgenstein not only to counter gestalt ideas without interruption, but it also gives him enough room to properly extrapolate the main objections and explain his own concepts which arise from them. Wittgenstein tries to break through the language barrier and reach the heart of the problem of gestalt and of visual perception as such. Continue reading The problem of “seeing” – Wittgenstein, Köhler, and visual perception

Razvoj inteligentnega tehničnega predmeta: Umetna inteligenca skozi Simondonovo analizo tehnike

V prispevku skozi Simondonovo analizo tehničnih predmetov poskušam misliti in umestiti umetno inteligenco. Najprej si pogledam, kako Simondon razume tehnični predmet, njegovo genezo in razvoj. Začnem z idejo konkretizacije tehničnih predmetov, za katero je značilna stabilnost. Temu sledi analiza razvoja tehničnega predmeta iz abstraktnega v bolj konkretno stanje, kjer tehnični predmet ustvari poseben asociativni milje, v katerem se naposled individualizira. Prvi del zaključim z analizo treh stopenj tehničnih predmetov: na ravni elementov, posameznikov in ansamblov; ter njihovo povezanostjo. Od tukaj preidem na analizo umetne inteligence, ki jo najprej predstavim skozi teorijo komputabilnosti. Ponovno vključim Simondona in poskušam nakazati posebno konkretizacijo umetne inteligence, kot stabilno procesiranje algoritemskih funkcij, ob čemer problematiziran izvorno zaprto strukturo umetne inteligence in njeno predpostavko avtomatizacije. Nadaljujem z orisom specifičnega asociativnega miljeja umetne inteligence, ki poleg adaptacije na okolje vsebuje tudi adaptacijo ali vključevanje umetne inteligence v razširjene računalniške in omrežne sisteme. Na koncu poskušam nakazati še, kako se umetna inteligenca vpenja v širše tehnične posameznike in ansamble. Continue reading Razvoj inteligentnega tehničnega predmeta: Umetna inteligenca skozi Simondonovo analizo tehnike

An exploration of Gelassenheit through Meister Eckhart and Martin Heidegger

This text centres around the term “Gelassenheit”, presenting 1) how Meister Eckhart, its progenitor, understood the term; 2) how it was adopted and adapted by Martin Heidegger; and 3) how it ties into the act of being released or letting go – specifically focusing on how releasement is understood in Heidegger’s texts and how we can cultivate it. Due to the inseparable nature of the act of being released and the state of Gelassenheit, these directions resist being disentangled, flowing throughout the text as if in a dance. Continue reading An exploration of Gelassenheit through Meister Eckhart and Martin Heidegger

Neobjektivna znanost? Fenomenološka kritika objektivne misli

V prispevku obravnavam fenomenološko kritiko klasične (objektivne) znanosti. Prispevek sestoji iz šestih razdelkov. Po kratkem pretresu vprašanja o (ne)relevantnosti in motivih fenomenološke kritike znanosti (prvi razdelek) se lotim njenega orisa v delih Edmunda Husserla (drugi razdelek) in Merleau-Pontyja (tretji razdelek), pri čemer se posebej osredotočim na naravo in vlogo t. i. »objektivne misli«, metafizično »podstat« klasične znanosti. V četrtem in petem razdelku se nato lotim razmisleka o naravi in dinamiki neobjektivne misli, ki mi služi kot osnova za zaključno refleksijo o (ne)možnosti neobjektivne znanosti (šesti razdelek). Namen prispevka je reaktualizirati fenomenološko kritiko klasične (objektivne) znanosti ter spodbuditi k nadaljnjim razmislekom in razgovorom o njenih filozofskih temeljih. Continue reading Neobjektivna znanost? Fenomenološka kritika objektivne misli

Minorna znanost in materialistična metafizika Gillesa Deleuza

Gilles Deleuze ni nikoli bil preveč zaskrbljen z vprašanji preseganja metafizike ali smrti filozofije. Verjetno tudi zaradi tega, ker je njegova misel operirala na ravni onstran razločevanja med metafiziko in (pozitivistično) znanostjo, ki naj bi se ukvarjala s stvarmi, kakršne v resnici so, končno puščajoč za sabo metafiziko in njene neskončne mahinacije teologom in ostalim umetnikom, ki imajo čas za ukvarjanje s skritimi tankočutnostmi človeške duše. Prav tako ga ni zanimalo, da bi iz filozofije naredil strogo znanost ali da bi, po vzoru na širokosrčne geste znanstvenih teoretikov Dunajskega kroga, povzdignil filozofijo v refleksijsko zmožnost. Po Deleuzu je namreč treba najprej jasno povedati, kaj filozofija ni: ni kontemplacija, ni refleksija, ni komunikacija. Predvsem pa ni refleksija. Continue reading Minorna znanost in materialistična metafizika Gillesa Deleuza

Between Boundaries: Defining Life in Autopoietic Theory and Plessner

The redeeming word of our age, the only thing “to be grasped on this side of all ideologies, on this side of God and the state, of nature and history; something from which ideologies may arise, but that with equal certainty also devours them again”: life (Plessner 2019, 1). What is it, how do we recognise it, and how does it work? We find ourselves in a world of things and objects, and strive to make sense of them. Based on their similarities, we group them into genera, and based on their differences, we look for the specific features which set them apart from their neighbours. Why do we do this, more or less explicitly? To survive, to sate our nagging curiosity, because we cannot help ourselves? Continue reading Between Boundaries: Defining Life in Autopoietic Theory and Plessner

Sociologija Alfreda Schutza

Današnje razumevanje sociološke teorije sociologijo opredeljuje kot razdvojeno med dvema pristopoma razumevanja in raziskovanja družbe. Prvi pristop poudarja razlago družbene realnosti in posameznikovega delovanja skozi makrosociološke pojave in zanemarja izkušnje, razmišljanje in avtonomijo posameznikov ter prevzema zunanji in objektivistični pogled na družbeno dogajanje. Nasprotno pa se drugi pristop osredotoča na individualne izkušnje, predstave in doživljanja družbe, a pri tem zapostavlja, da so posamezniki v svoji avtonomiji omejeni z družbenimi strukturami, ki so jim zunanje. Continue reading Sociologija Alfreda Schutza

Sanjarjenje o sanjariji: Poetika sanjarije Gastona Bachelarda

“Obstajata dve branji: branje v animusu in branje v animi. Nisem isti človek, če berem knjigo idej, ob kateri mora biti animus čuječ, takoj pripravljen kritizirati, takoj zmožen hitrega odgovora, ali če berem knjigo pesnika, ob kateri je treba podobe sprejemati v nekakšnem transcendentalnem sprejemanju darov. Ah, da bi se lahko odzvali na ta absolutni dar, ki je pesnikova podoba, bi morala biti naša anima zmožna napisati zahvalno himno. Animus bere malo; anima bere veliko. Včasih me moj animus kara, ker sem preveč bral. Brati, vedno brati – nežna strast anime.” Continue reading Sanjarjenje o sanjariji: Poetika sanjarije Gastona Bachelarda

Miselni slogi in miselni kolektivi: epistemološka misel Ludwika Flecka

Epistemološka misel Ludwika Flecka (1896-1961) se v Sloveniji počasi, a vztrajno uveljavlja, o čemer priča tudi namera ene izmed založb, da prevede Fleckovo edino knjigo Entstehung und Entwicklung einer wissenschaftlichen Tatsache – Einführung in die Lehre vom Denkstil und Denkkollektiv. Continue reading Miselni slogi in miselni kolektivi: epistemološka misel Ludwika Flecka