Écris

O ortogonalnosti in diagonalnosti: kaj zasleduje inteligenca?

V tem prispevku bom predstavila dve nehumanistični možnosti obravnave vprašanja (umetne) inteligence oziroma se bo prispevek – kot nakazuje podnaslov – osredotočal na vprašanje: kaj zasleduje inteligenca? Odgovor na to vprašanje bom poskušala poiskati s pomočjo dveh sodobnih filozofov; prvi je akceleracionistični filozof Nick Land, drugi pa neoracionalistični filozof Reza Negarestani. Continue reading O ortogonalnosti in diagonalnosti: kaj zasleduje inteligenca?

Enea Kavčič |
Écris

The problem of “seeing” – Wittgenstein, Köhler, and visual perception

When reading parts of Philosophical Investigations and Remarks on the Philosophy of Psychology, one can observe that the problems concerning visual perception are given in the form of a dialogue between Wittgenstein and an unknown interlocutor. Upon further inspection it becomes evident that this interlocutor is Köhler, and we can recognise him by his ideas, or at least Wittgenstein’s own understanding and interpretation of some important gestalt psychology concepts. Such form of argumentation allows Wittgenstein not only to counter gestalt ideas without interruption, but it also gives him enough room to properly extrapolate the main objections and explain his own concepts which arise from them. Wittgenstein tries to break through the language barrier and reach the heart of the problem of gestalt and of visual perception as such. Continue reading The problem of “seeing” – Wittgenstein, Köhler, and visual perception

Erik Klinc |
Écris

Razvoj inteligentnega tehničnega predmeta: Umetna inteligenca skozi Simondonovo analizo tehnike

V prispevku skozi Simondonovo analizo tehničnih predmetov poskušam misliti in umestiti umetno inteligenco. Najprej si pogledam, kako Simondon razume tehnični predmet, njegovo genezo in razvoj. Začnem z idejo konkretizacije tehničnih predmetov, za katero je značilna stabilnost. Temu sledi analiza razvoja tehničnega predmeta iz abstraktnega v bolj konkretno stanje, kjer tehnični predmet ustvari poseben asociativni milje, v katerem se naposled individualizira. Prvi del zaključim z analizo treh stopenj tehničnih predmetov: na ravni elementov, posameznikov in ansamblov; ter njihovo povezanostjo. Od tukaj preidem na analizo umetne inteligence, ki jo najprej predstavim skozi teorijo komputabilnosti. Ponovno vključim Simondona in poskušam nakazati posebno konkretizacijo umetne inteligence, kot stabilno procesiranje algoritemskih funkcij, ob čemer problematiziran izvorno zaprto strukturo umetne inteligence in njeno predpostavko avtomatizacije. Nadaljujem z orisom specifičnega asociativnega miljeja umetne inteligence, ki poleg adaptacije na okolje vsebuje tudi adaptacijo ali vključevanje umetne inteligence v razširjene računalniške in omrežne sisteme. Na koncu poskušam nakazati še, kako se umetna inteligenca vpenja v širše tehnične posameznike in ansamble. Continue reading Razvoj inteligentnega tehničnega predmeta: Umetna inteligenca skozi Simondonovo analizo tehnike

Blaž Dajčman |