Écris | Gaston Bachelard

Sanjarjenje o sanjariji: Poetika sanjarije Gastona Bachelarda

“Obstajata dve branji: branje v animusu in branje v animi. Nisem isti človek, če berem knjigo idej, ob kateri mora biti animus čuječ, takoj pripravljen kritizirati, takoj zmožen hitrega odgovora, ali če berem knjigo pesnika, ob kateri je treba podobe sprejemati v nekakšnem transcendentalnem sprejemanju darov. Ah, da bi se lahko odzvali na ta absolutni dar, ki je pesnikova podoba, bi morala biti naša anima zmožna napisati zahvalno himno. Animus bere malo; anima bere veliko. Včasih me moj animus kara, ker sem preveč bral. Brati, vedno brati – nežna strast anime.” Continue reading Sanjarjenje o sanjariji: Poetika sanjarije Gastona Bachelarda

Eva Ilič |
Écris | Ludwik Fleck

Miselni slogi in miselni kolektivi: epistemološka misel Ludwika Flecka

Epistemološka misel Ludwika Flecka (1896-1961) se v Sloveniji počasi, a vztrajno uveljavlja, o čemer priča tudi namera ene izmed založb, da prevede Fleckovo edino knjigo Entstehung und Entwicklung einer wissenschaftlichen Tatsache – Einführung in die Lehre vom Denkstil und Denkkollektiv. Continue reading Miselni slogi in miselni kolektivi: epistemološka misel Ludwika Flecka

Filip Draženović |
Écris

Kako brati dedni zapis?

S silovitim napredkom biokemijskih tehnologij je bil v 20. stoletju duh vitalizma (do)končno izgnan iz bioloških znanosti. Preobrat je z encimatsko teorijo življenja neoporečno prikazal uniformnost živih in neživih kemičnih reakcij ter z informacijsko teorijo živega dedne in razvojne dinamike izenačil z molekularnim prepisom kodonskih zaporedij iz DNK v beljakovino. Skupaj z neodarwinistično sintezo je v teoriji bioloških znanosti za nekaj časa zavladal absolutni genetski redukcionizem. Ta se je z organicistično interpretacijo evolucijskih in ekoloških dinamik razvojnega sistema razrahljal šele na prehodu v 21. stoletje; kot zdaj vemo, predmeti naravnega izbora niso le specifična nukleotidna zaporedja (in njihove mutacije), temveč evolucijsko izmojstreni regulativni procesi, ki ta zaporedja izražajo. Nedavnemu znanstvenemu razvoju primerno bi veljalo premisliti pojem biološke informacije, saj služi kot obodna os sodobne biologije kot celostne stroke Continue reading Kako brati dedni zapis?

Izak Hudnik |