Écris

Neobjektivna znanost? Fenomenološka kritika objektivne misli

V prispevku obravnavam fenomenološko kritiko klasične (objektivne) znanosti. Prispevek sestoji iz šestih razdelkov. Po kratkem pretresu vprašanja o (ne)relevantnosti in motivih fenomenološke kritike znanosti (prvi razdelek) se lotim njenega orisa v delih Edmunda Husserla (drugi razdelek) in Merleau-Pontyja (tretji razdelek), pri čemer se posebej osredotočim na naravo in vlogo t. i. »objektivne misli«, metafizično »podstat« klasične znanosti. V četrtem in petem razdelku se nato lotim razmisleka o naravi in dinamiki neobjektivne misli, ki mi služi kot osnova za zaključno refleksijo o (ne)možnosti neobjektivne znanosti (šesti razdelek). Namen prispevka je reaktualizirati fenomenološko kritiko klasične (objektivne) znanosti ter spodbuditi k nadaljnjim razmislekom in razgovorom o njenih filozofskih temeljih. Continue reading Neobjektivna znanost? Fenomenološka kritika objektivne misli

Sebastjan Vörös |
Écris

Minorna znanost in materialistična metafizika Gillesa Deleuza

Gilles Deleuze ni nikoli bil preveč zaskrbljen z vprašanji preseganja metafizike ali smrti filozofije. Verjetno tudi zaradi tega, ker je njegova misel operirala na ravni onstran razločevanja med metafiziko in (pozitivistično) znanostjo, ki naj bi se ukvarjala s stvarmi, kakršne v resnici so, končno puščajoč za sabo metafiziko in njene neskončne mahinacije teologom in ostalim umetnikom, ki imajo čas za ukvarjanje s skritimi tankočutnostmi človeške duše. Prav tako ga ni zanimalo, da bi iz filozofije naredil strogo znanost ali da bi, po vzoru na širokosrčne geste znanstvenih teoretikov Dunajskega kroga, povzdignil filozofijo v refleksijsko zmožnost. Po Deleuzu je namreč treba najprej jasno povedati, kaj filozofija ni: ni kontemplacija, ni refleksija, ni komunikacija. Predvsem pa ni refleksija. Continue reading Minorna znanost in materialistična metafizika Gillesa Deleuza

Alena Begić |
Écris

Between Boundaries: Defining Life in Autopoietic Theory and Plessner

The redeeming word of our age, the only thing “to be grasped on this side of all ideologies, on this side of God and the state, of nature and history; something from which ideologies may arise, but that with equal certainty also devours them again”: life (Plessner 2019, 1). What is it, how do we recognise it, and how does it work? We find ourselves in a world of things and objects, and strive to make sense of them. Based on their similarities, we group them into genera, and based on their differences, we look for the specific features which set them apart from their neighbours. Why do we do this, more or less explicitly? To survive, to sate our nagging curiosity, because we cannot help ourselves? Continue reading Between Boundaries: Defining Life in Autopoietic Theory and Plessner

Primož Vidovič |
Écris | Alfred Schütz

Sociologija Alfreda Schutza

Današnje razumevanje sociološke teorije sociologijo opredeljuje kot razdvojeno med dvema pristopoma razumevanja in raziskovanja družbe. Prvi pristop poudarja razlago družbene realnosti in posameznikovega delovanja skozi makrosociološke pojave in zanemarja izkušnje, razmišljanje in avtonomijo posameznikov ter prevzema zunanji in objektivistični pogled na družbeno dogajanje. Nasprotno pa se drugi pristop osredotoča na individualne izkušnje, predstave in doživljanja družbe, a pri tem zapostavlja, da so posamezniki v svoji avtonomiji omejeni z družbenimi strukturami, ki so jim zunanje. Continue reading Sociologija Alfreda Schutza

Ula Nikolaja Ratajec |