Sociologija Alfreda Schutza

Današnje razumevanje sociološke teorije sociologijo opredeljuje kot razdvojeno med dvema pristopoma razumevanja in raziskovanja družbe. Prvi pristop poudarja razlago družbene realnosti in posameznikovega delovanja skozi makrosociološke pojave in zanemarja izkušnje, razmišljanje in avtonomijo posameznikov ter prevzema zunanji in objektivistični pogled na družbeno dogajanje. Nasprotno pa se drugi pristop osredotoča na individualne izkušnje, predstave in doživljanja družbe, a pri tem zapostavlja, da so posamezniki v svoji avtonomiji omejeni z družbenimi strukturami, ki so jim zunanje. Continue reading Sociologija Alfreda Schutza

Sanjarjenje o sanjariji: Poetika sanjarije Gastona Bachelarda

“Obstajata dve branji: branje v animusu in branje v animi. Nisem isti človek, če berem knjigo idej, ob kateri mora biti animus čuječ, takoj pripravljen kritizirati, takoj zmožen hitrega odgovora, ali če berem knjigo pesnika, ob kateri je treba podobe sprejemati v nekakšnem transcendentalnem sprejemanju darov. Ah, da bi se lahko odzvali na ta absolutni dar, ki je pesnikova podoba, bi morala biti naša anima zmožna napisati zahvalno himno. Animus bere malo; anima bere veliko. Včasih me moj animus kara, ker sem preveč bral. Brati, vedno brati – nežna strast anime.” Continue reading Sanjarjenje o sanjariji: Poetika sanjarije Gastona Bachelarda

Miselni slogi in miselni kolektivi: epistemološka misel Ludwika Flecka

Epistemološka misel Ludwika Flecka (1896-1961) se v Sloveniji počasi, a vztrajno uveljavlja, o čemer priča tudi namera ene izmed založb, da prevede Fleckovo edino knjigo Entstehung und Entwicklung einer wissenschaftlichen Tatsache – Einführung in die Lehre vom Denkstil und Denkkollektiv. Continue reading Miselni slogi in miselni kolektivi: epistemološka misel Ludwika Flecka

Whiteheadovo pojmovanje izkustva

Namen sledečega besedila je karseda jasno orisati Whiteheadovo razumevanje izkustva. Ta pojem je bil izbran zaradi nenavadnega značaja, ki ga nosi v Whiteheadovem metafizično-kozmološkem sistemu. Beseda »izkustvo« je ujeta v dvojnost, kjer označuje tako filozofsko in tehnično zelo gosto pojmovno strukturo, kot tudi temeljni vidik človekovega duha. Kot se bo izkazalo, je njegova struktura ujeta med individualno, partikularno in zamejeno strukturo delca ter dinamičnostjo procesa. Continue reading Whiteheadovo pojmovanje izkustva